Zapisnik sestanka združenja in Direktorata za šport
Z A P I S N I K
sestanka med predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport, Direktorata za šport in Združenja športnih centrov Slovenije, ki je bil 15. decembra 2010, ob 10. uri na Ministrstvu za šolstvo in šport v Ljubljani. Udeleženci sestanka so gradiva s predlogi združenja za Nacionalni program športa, prejeli po elektronski pošti in v pismeni obliki na seji. Sestanek je vodil Marko Rajšter.
Prisotni
Marko Rajšter, generalni direktor Direktorata za šport, Jože Jenšterle, direktor Združenja športnih centrov Slovenije, Roman Jakič, direktor Zavoda ŠRC Tivoli Ljubljana, Tomi Rumpf, direktor Javnega zavoda Kobilarna Lipica in Lipica Turizem d.o.o., Matjaž Ukmar, direktor Javnega zavoda Športni in mladinski center Piran, Mojca Plestenjak, Maja Skale in Samo Košir, vsi Direktorat za šport, Natala Kolenc in Mojca Fajdiga, obe Javni zavod Kobilarna Lipica.
Dnevi red
1.Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji 2011 - 2020
Razprava
Marko Rajšter je pozdravil prisotne in povedal, da je sestanek sklican na podlagi dogovora v preteklem tednu, med direktorjema Direktorata za šport in Združenja športnih centrov Slovenije. Sestanek je bil namenjen predstavitvi in obravnavi predlogov združenja za spremembe in dopolnitve Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji 2011 – 2020 (predlog za obravnavo na kolegiju ministra za šolstvo in šport RS). Direktorat za šport želi upoštevati in vključiti v nacionalni program predloge upravljavcev infrastrukture za šport in prosti čas. Nacionalni program športa bo sprejet v prihodnjem letu.
Jože Jenšterle je predstavil predloge sprememb in dopolnitev Nacionalnega programa za šport. Izraz »športni objekti in naravne površine za šport« naj se nadomestili z mednarodno uveljavljenim izrazom »infrastruktura za šport in prosti čas« (sport and leisure infrastructure/facilities), ki zajema širše področje. Najpomembnejša področja, ki bodo določala bodoči razvoj infrastrukture za šport in prosti čas so: (1) trajnostni razvoj, (2) »socialno upravljanje« (»social management«), (3) razvoj objektov, površin in tehnoloških sistemov ter (4) razvoj programov in storitev. Infrastruktura za šport in prosti čas uporablja velike količine naravnih virov in močno vpliva na trajnostni razvoj. Zaradi omejitev bo prihodnji razvoj usmerjen v obnove in rekonstrukcije obstoječih objektov in površin. Upravljanje infrastrukture se bo v prihodnosti razvijalo v smeri javno-zasebnega partnerstva v raznovrstnih oblikah »socialnega upravljanja«. Prihodnji razvoj bo odvisen tudi od pravno-statusnih oblik upravljavcev infrastrukture. Za kakovostno upravljanje in vzdrževanje infrastrukture bomo morali razviti izobraževalne programe (dodiplomski in podiplomski univerzitetni študijski programi) ter certificirane programe profesionalnega usposabljanja (programi vseživljenskega usposabljanja). Za usmerjanje razvoja infrastrukture bo potrebno oblikovati standarde in normative načrtovanja, gradnje, upravljanja, vzdrževanja in uporabe infrastrukture za šport in prosti čas. Mreža športnih centrov bo predstavljala del prostorskega načrtovanja prihodnjega razvoja infrastrukture v državi. Športna društva in zveze, podjetja in zasebniki bodo v sodelovanju z upravljavci infrastrukture, razvijali nove inovativne programe športa in prostega časa.
Roman Jakič je poudaril veliko potrebo in povpraševanje upravljavcev infrastrukture za šport in prosi čas, po usposobljenih managerjih in strokovnih delavcih za posamezne tipe objektov in površin, tehnološke sisteme, razvoj in trženje programov. Podprl je nadaljnji razvoj izobraževalnega programa »Mednarodna šola infrastrukture za šport in prosti čas« v obliki univerzitetnih študijskih programov in certificiranih programov strokovnega usposabljanja.
Tomi Rumpf je predstavil interes Kobilarne Lipica, da kot članica Združenja športnih centrov Slovenije, sodeluje pri oblikovanju strategij bodočega razvoja infrastrukture za šport in prosti čas v državi. Gospodarska družba Lipica Turizem d.o.o. upravlja z infrastrukturo za šport in prosti čas, ki vključuje konjeniški center, golfski center, pokriti olimpijski bazen, teniška igrišča in druge objekte in površine, v katerih nudi programe in storitve kot del turistične ponudbe Lipice. Družba organizira velike mednaronde športne prireditve, svetovne pokale v dresurnem jahanju in svetovno prvenstvo konjeniških vpreg. Kobilarna Lipica uresničuje javni interes na področju kulturne in naravne dediščine Slovenije. Pri zagotavljanju materialnih in finančnih pogojev za prihodnji razvoj kobilarne in športnih centrov ter oblikovanju turistične ponudbe imajo velike težave tudi zaradi svoje pravno-statusne oblike, ki jim velikokrat onemogoča konkuriranje na javnih razpisih oziroma uresničitev razvojnih načrtov. Na podlagi evropske zakonodaje, zaradi varovanja konkurence, Ministrstvo za gospodarstvo ne more dodeljevati javna sredstva in sredstva iz evropskih skladov, upravljavcu infrastrukture za šport in prosti čas, ki je v stoprocentni državni lasti, kot je Lipica. Ta sredstva se lahko vlagajo v subjekte, ki so v največ četrtinski lasti države (24,99%). Zaradi omenjenih razlogov so zaprli pokriti bazen, tako da so šole in otroci na Krasu ostali brez tega objekta in šol plavanja. Zmanjšala se je turistična ponudba Lipice.
Matjaž Ukmar je predstavil razvoj infrastrukture za šport in proti čas na obali. Razvoj je usmerjen v uresničevanje javnih interesov na področju športa in prostega časa, razvoj športnih centrov ter oblikovanje ponudbe športnega turizma. Javni zavod želi sodelovati pri pripravi strategije prihodnjega razvoja, ki bo opredeljen v nacionalnem programu in Zakonu o športu.
Marko Rajšter je povedal, da se sektor športa, prostega časa in infrastrukture, uvršča v različna področja kot so šport, turizem, promet, okolje in zdravstvo. V sektor vlagajo različni subjekti od občin do gospodarskih družb. Za uvajanje novih tehnologij na področju varovanja naravnih virov, kot so sistemi oskrbe z vodo in energijo, bo potrebno zagotoviti sredstva iz državnih sredstev in evropskih skladov za okoljske projekte. Ker žičniška infrastruktura, kot pomemben del zimsko-športnih-turističnih centrov, spada v področje prometa, bo za njeno posodobitev, potrebno zagotoviti sredstva iz razvojnih skladov za razvoj prometne infrastrukture. Turistični kraji in industrija ugotavljajo, da nastanitvene kapacitete niso dovolj za razvoj, zato vlagajo v infrastrukturo za šport in prosti čas. Šolska športna infrastruktura se uvršča v področje izobraževanja. Iz navedenih razlogov, področje športa ne bo moglo prevzeti zagotavljanje pogojev in investicijskih sredstev za bodoči razvoj celotne infrastrukture za šport in prosti čas. Za zagotavljanje razvoja infrastrukture bo potrebno opredeliti javno-zasebno partnerstvo, s katerim bomo razvili različne oblike upravljanja infrastrukture, zaščitili uresničevanje javnih interesov in omogočili razvoj podjetništva in zasebnih vlaganj.
Mojca Plestenjak je poudarila, da moramo ločiti standarde od normativov. Področje standardov določa Zakon o standardizaciji ki ga izvaja SIST, Slovenski inštitut za standardizacijo, ki je slovenski nacionalni organ za standarde, odgovoren za vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje nacionalnega sistema standardizacije. Razvoj slovenskih standardov gre v smer evropskih standardov. Standarde in normative načrtovanja, gradnje, upravljanja, vzdrževanja in uporabe infrastrukture za šport in prosti čas, bi naj oblikovali v obliki strokovno in izkustveno preverjenih priporočil lastnikom, investitorjem, upravljavcem in uporabnikom infrastrukture za šport in prosti čas. V Sloveniji imamo samo standarde in normative za šolsko športno infrastrukturo, potrebovali pa bi jih za vso infrastrukturo.
Roman Jakič je obrazložil potrebo po sodelovanju managerjev in strokovnih delavcev, ki upravljajo infrastrukturo za šport in prosti čas, pri oblikovanju Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji 2011 – 2020 in v prihodnosti Zakona o športu. Vključeni morajo biti v delovne skupine pri ministrstvu. Združenje mora imeti možnosti oblikovanja pripomb in predlogov k zakonskim dokumentom, ki opredeljujejo infrastrukturo za šport in prosti čas. S participacijo stroke bomo zagotovili boljšo zakonsko ureditev v državi.
Marko Rajšter je ocenil projekt izdelave mreže športnih centrov kot možen okvir bodočega razvoja infrastrukture za šport in prosti čas v državi. Upoštevati pa bo potrebno spremembe, ki se dogagajo v posameznih športih, krajih in regijah. Nekatere športne panoge se razvijajo in zahtevajo sodobnejšo infrastrukturo, tudi za velike športne prireditve. Nekatere športne panoge pa nazadujejo. Kot primer dobre prakse je omenil igranje Odbojkarskega kluba ACH Volley v ljubljanskih Stožicah.
Tomi Rumpf in Roman Jakič sta povedala, da je potrebno mrežo športnih centrov razumeti in graditi predvsem kot mreženje infrastrukture in programov. Neracionalna je izgradnja prevelike ali neustrezne infrastrukture za posamezne prireditve, za posamezne športne panoge, kraje ali regije. Zato imajo lastniki in upravljavci velikokrat težave pri zagotavljanju organizacijskih, človeških, materialih in finančnih virov za redno obratovanje in vzdrževanje te infrastrukture. Kot primer dobre prakse sta napovedala sodelovanje Zavoda Tivoli in Zavoda Lipica s projektom »Gala predstava lipicancev v ljubljanskih Stožicah«, ki bo 11. marca 2011 v Ljubljani. Iz tega partnerskega odnosa bosta imela promocijske in poslovne koristi oba zavoda.
Jože Jenšterle je predlagal, da se vzpostavi projektno sodelovanje med Direktoratom za šport in upravljavci infrastrukture za šport in prosti čas na naslednjih razvojnih področjih: (1) strokovno usposabljanje v programu »Mednarodna šola managementa infrastrukture za šport in prosti čas«, (2) standardi in normativi načrtovanja, izgradnje, upravljanja, vzdrževanja in uporabe infrastrukture za šport in prosti čas, (3) opredelitev pravnega statusa upravljavcev infrastrukture ter javno-zasebnega partnerstva in (4) mreža športnih centrov v državi. Upravljavci infrastrukture v okviru združenj ponujajo svoja profesionalna, ekspertna znanja pri načrtovanju, izgradnji, upravljanju, vzdrževanju in uporabi infrastrukture. Resorno ministrstvo naj v okviru državnih sredstev in sredstev evropskih skladov pripravi razpise za omenjena področja, na katere se bodo lahko prijavili upravljavci infrastrukture za šport in prosti čas.
Zaključki
Predloge Združenja športnih centrov Slovenije za spremembe in dopolnitve Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji 2011 – 2020, bo obravnavala delovna skupina za pripravo predloga nacionalnega programa pri Ministrstvu za šolstvu in šport.
Direktorat za šport bo članom delovne skupine posredoval predloge Združenja športnih centrov Slovenije in zapisnik današnjega sestanka. Generalni direktor direktorata bo predloge združenja in zaključke sestanka predstavil na seji delovne skupine.
Direktorat za šport in Združenje športnih centrov Slovenije bosta sodelovala na pomembnih področjih in v projektih bodočega razvoja infrastrukture za šport in prosti čas v državi.
Sestanek je bil zaključen ob 11.45.
Zapisal Jože Jenšterle.
Dokument si lahko tudi shranite oziroma natisnete:
Ljubljana mss direktorat za sport zscs.pdf
