pixel
pixel
pixel
Združenje

Orodja:

pixel

Športni objekti

Dvorana Zlatorog Celje

Pokriti olimpijski bazen in letno kopališče Kranj

Zunanji bazen v Ajdovščini

Športni center

Nova Gorica

Atletski stadion Ptuj



Z A P I S N I K
3. seje Združenja športnih centrov Slovenije

 

Seja je bila v četrtek, 29. marca 2007 ob 11.00 uri, v Hotelu Šport na Otočcu. Člani združenja in kandidati za članstvo v združenju so gradiva za sejo prejeli po elektronski pošti in v pismeni obliki pred sejo skupščine.

 

Prisotni

Marko Trškan, Agencija za šport Ljubljana, Rafko Križman, Agencija za šport Novo mesto, Andrej Jeriček, Agencija za šport Novo mesto, Vojko Vojvoda, Center za kulturo, šport in prireditve Izola, Miroslav Blažič, Javni zavod Dvorana Tabor Maribor, Brane Florjanič, Javni zavod za šport Mestne občine Koper - Center pubblico per lo sport di comune citta di Capodistria, Slobodan Radujko, Javni zavod za šport Mestne občine Koper - Center pubblico per lo sport di comune citta di Capodistria, Alojz Deželak, Kulturno rekreacijski center Hrastnik, Marija Imperl, KTRC, kulturno turistični rekreacijski center Radeče, Bogdan Čepič, Javni zavod Športni center Maribor, Matjaž Ukmar, Športni in mladinski center Piran – Centro sportivo e giovanile Pirano, Vojko Orel, Javni zavod za šport Nova Gorica, Vladimir Sitar, Športni zavod Ptuj, Jože Lenart, Športni zavod Ravne na Koroškem, Marjan Klepec, Rdeča dvorana, športno rekreacijski zavod P.O., Velenje, Velimir Strnad, Zavod Športni objekti Bežigrad, Boris Makoter,  Zavod »Športno rekreacijski center Tivoli« Ljubljana, Dragan Banovič, Zavod »Športno rekreacijski center Tivoli« Ljubljana, Tanja Razboršek-Rehar, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Uroš Vidmajer, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Robert Krkoč, Zavod za šport Ajdovščina, Ciril Kolešnik, Zavod za šport Brežice, Zoran Kramar, Zavod za šport Jesenice, Božo Dragan, Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana, Viljem Stegne, Zavod za šport Slovenska Bistrica, Roman Vodeb, Zavod za šport Trbovlje, Boris Vrhovnik, Zavod za šport Zagorje ob Savi, Milorad Orelj, Železničarsko športno društvo Ljubljana, Ivan Pfeifer, Javni gospodarski zavod za urejanje javnih parkirišč in gospodarjenje z javnimi objekti Celje, Aleksander Hribar, Športni center Ribnica, Občina Ribnica, David Zupan, Športni center GIB Ljubljana, Tomo Tiringer, Športna zveza Postojna, Bojan Žerovec, Infrastruktura Bled d.o.o., Aleš Zidar, Zveza športnih društev Ilirska Bistrica, Vladimir Stubelj, Center za kulturo, šport in prireditve Izola in Jože Jenšterle, predsednik združenja.

 

Službeno odsotnost so opravičili: Branko Žnidarič, Javni zavod za šport, izobraževanje odraslih in mladino Ljutomer, Brane Fartek, Zavod za šport Kranj, Robert Markelj, Javni zavod Ratitovec Železniki, Alojz Mavrič, Športni park Kodeljevo Ljubljana, Zveza športnih društev Slovan Ljubljana in Matjaž Udir, Zveza športnih društev Krim Ljubljana.


Dnevni red

1. Ugotovitev prisotnosti
2. Zapisnik 2. seje skupščine združenja
3. Sprememba statuta združenja
4. Potrditev sprejema novih članov združenja
5. Zakon o športu
6. Standardi in normativi upravljanja in vzdrževanja športnih centrov – Katalog delovnih mest
7. Marketinška ponudba združenja dobaviteljem blaga in storitev
8. Razno


Razprava in sklepi

Sejo skupščine združenja je odprl gostitelj Rafko Križman, direktor Agencije za šport Novo mesto in podžupan Mestne občine Novo mesto. Predsednik združenja Jože Jenšterle je pozdravil predstavnike članov združenja in predlagal člane organov seje skupščine. V delovno predsedstvo je predlagal Markota Trškana, Rafka Križmana in Jožeta Jenšterla. V verifikacijsko komisijo je predlagal Bogdana Čepiča, Cirila Kolešnika in Borisa Makoterja. Za overovatelja zapisnika je predlagal Milorada Orlja in Velimirja Strnada.

 

Sklep 1
Člani skupščine so za člane delovnega predsedstva izvolili Markota Trškana, Rafka Križmana in Jožeta Jenšterla. Za člane verifikacijske komisije so bili izvoljeni Bogdan Čepič, Ciril Kolešnik in Boris Makoter. Za overovatelja zapisnika sta bila izvoljena Milorad Orelj in Velimir Strnad.

 

Sklep 2
Člani skupščine so, na predlog predsedujočega, potrdili dnevni red seje skupščine združenja.

 

TOČKA 1

 

Ugotovitev prisotnosti

 

Sklep 3
Na seji skupščine Združenja športnih centrov Slovenije je bilo od 42 članov združenja, prisotno 27 članov. V skladu z 18. členom Statuta združenja je bila seja skupščine sklepčna.

 

TOČKA 2


Zapisnik ustanovne seje združenja

 

Sklep 4
Skupščina Združenja športnih centrov Slovenije je potrdila zapisnik 2. seje Združenja športnih centrov Slovenije, ki je bila dne 1. decembra 2006 v Dobrovem v Goriških Brdih.

 

TOČKA 3


Sprememba Statuta združenja

 

Predsednik združenja je predstavil predlog upravnega odbora združenja. V razpravi so sodelovali Bogdan Čepič, ki je povedal, da so spremembe Statuta združenja usmerjene v čim širše zajemanje vseh vrst upravljavcev športne infrastrukture v Sloveniji. Marko Trškan je podprl spremembe Statuta združenja, saj bo združenje ob večjem številu upravljavcev športne infrastrukture pokrivalo večji spekter interesov in imelo večjo moč. V združenje naj bodo vključeni tudi javnni zavodi, ki izvajajo športne programe in zagotavljajo financiranje uporabe športnih objektov. Miroslav Blažič je predlagal, da se pri opredelitvi članov združenja in njihove dejavnosti napiše: upravljanje s športno infrastrukturo ali izvajanje športnih programov. Povedal je, da je športna infrastruktura pogoj za izvajanje športnih programov. V združenje naj bo vključenih čimveč upravljavcev športne infrastrukture. Ciril Kolešnik je menil, da se združenje mora širiti in zajeti tudi druge vsebine, ki bodo povezovale lokalne skupnosti v pokrajinah. Aleksander Hribar podpira individualno članstvo v združenju, saj bo združenje obdržalo strokovno ekspertno znanje in izkušnje. Slobodan Radujko je podprl vključitev managerjev športne infrastrukture in strokovnjakov iz področja upravljanja športne infrastrukture, v združenje. Članstvo mora biti prostovoljno. Dragan Banovič je podprl individualno članstvo managerjev v združenju. Marjan Klepec iz Velenja je zagovarjal vključitev čimvečjega števila upravljavcev športne infrastrukture v zadruženje, zato, da bo čimbolj reprezentativno.

 

Sklep 5
Spremeni se 7. člen Statuta združenja in glasi:
Člani združenja so javni zavodi in drugi upravljavci športne infrastrukture, ki so pravne osebe in upravljajo s športno infrastrukturo in/ali izvajajo športne in druge programe v Sloveniji ter opravljajo dejavnosti, ki so po Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Ur.l. RS, št. 2-38/2002) razvrščene v:

  • O/92.610 Obratovanje športnih objektov.
  • O/92.623 Druge športne dejavnosti.
  • O/92.720 Druge dejavnosti za sprostitev, d.n.
  • O/93.040 Dejavnost salonov za nego telesa.
  • K/70.320 Upravljanje z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi.
  • K/71.401 Izposojanje športne opreme.
  • K/71.403 Izposojanje drugih izdelkov široke porabe.
  • K/74.140 Podjetniško in poslovno svetovanje.
  • K/74.871 Prirejanje razstav, kongresov in sejmov.
  • K/74.873 Druge poslovne dejavnosti, d.n.
  • M/80.422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.

 

Individualni člani združenja so lahko managerji, ki imajo vodstvene in strokovne reference pri upravljanju športne infrastrukture.

 

Sklep 6
Spremeni se 9. člen Statuta združenja in glasi:
Javni zavodi in drugi upravljavci športne infrastrukture ter managerji iz 7. člena statuta, postanejo člani združenja na podlagi pristopne izjave in sklepa skupščine združenja.

 

Sklep 7
Spremeni se 15. člen Statuta združenja in glasi:
Skupščina je najvišji organ združenja. Skupščino sestavljajo delegati, ki jih člani združenja delegirajo na podlagi svojih splošnih aktov. Vsak član združenja ima en glas. Individualni člani imajo na vsakih 10. članov,  en glas.

 

Sklep 8
Spremeni se 16. člen Statuta združenja in glasi:

Naloge skupščine so:

  • sprejem statuta, poslovnika in drugih splošnih aktov združenja,
  • sprejem letnih programov in finančnih načrtov združenja,
  • sprejem letnih poročil in finančnih poročil združenja,
  • volitve predsednika in članov upravnega odbora,
  • sprejemanje pobud in predlogov za normativno zakonsko urejanje področij delovanja članov,
  • potrjevanje sprejema novih članov v združenje in izstopov članov iz združenja,
  • obravnavanje ugovorov in pritožb zoper sklepe upravnega odbora.

 

Sklep 9
Spremeni se 28. člen Statuta združenja in glasi:
Dejavnost združenja se financira iz članarine, dogovorjenih sredstev članov za financiranje letnega programa združenja (izobraževalni programi, strokovno delo in druge naloge), marketinških prihodkov, sponzorskih sredstev, donacij in drugih sredstev.

 

Sklep 10
Spremeni se 27. člen Statuta združenja in glasi:
Višino članarine s sklepom določi upravni odbor združenja.

 

TOČKA 4


Potrditev sprejema novih članov združenja

 

Sklep 11
Skupščina Združenja športnih centrov Slovenije sprejema v svoje članstvo upravljavce javne športne infrastrukture, ki so poslali vlogo za članstvo v združenju. To so: (1) Infrastruktura Bled d.o.o., (2) Veslaško društvo Dravske elektrarne Branik Maribor in (3) Zveza športnih društev Ilirska Bistrica (Občina Ilirska Bistrica). Novi člani združenja lahko uresničujejo svoje pravice in obveznosti iz Statuta združenja, ko poravnajo članarino za leto 2007.

 

Sklep 12
Druge vloge za sprejem v članstvo združenja bo obravnaval upravni odbor združenja.

 

TOČKA 5


Zakon o športu

 

V razpravi so sodelovali Jože Jenšterle, ki je predstavil vsebino izhodišč za oblikovaje novega Zakona o športu in poudaril pomembnost umestitve združenja upravljavcev javne športne infrastrukture med državo, Ministrstvo za šolstvo in šport, Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, Strokovni svet Vlade Republike Slovenije in Fundacijo za financiranje športnih organizacij. Vojko Vojvoda je poudaril potrebo po uveljavitvi statusa upravljavcev športne infrastrukture. Roman Vodeb je predlagal imenovanje dveh članov Združenja športnih centrov Slovenije v svet Fundacije za financiranje športnih organizacij. Ciril Kolešnik je zagovarjal večji vpliv upravljavcev javne športne infrastrukture na področju športa v državi. Miroslav Blažič je dejal, da so država, Olimpijski komite Slovenije in Združenje športnih centrov Slovenije, partnerji.

 

Sklep 13
Združenje športnih centrov Slovenije predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da v Zakonu o športu določi, da upravljanje in vzdrževanje javne športne infrastrukture predstavlja javni interes na področju športa.

 

Sklep 14
Združenje športnih centrov Slovenije predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, Olimpijskemu komiteju Slovenije – Združenju športnih zvez, Strokovnemu svet za šport Vlade Republike Slovenije, Skupnosti občin Slovenije in Združenju slovenskih občin, da v Zakonu o športu določi, da se standardi in normativi načrtovanja, gradnje, upravljanja in vzdrževanja javne športne infrastrukture uredijo s podzakonskim aktom, ki ga do 1.7.2008, izda Minister za šolstvo in šport. Poleg teh določil naj se v Zakonu opredeli športna turistična infrastruktura ter šolsko športno vzgojo, ki se izvaja v javnih športni infrastrukturi.

 

Sklep 15
Združenje športnih centrov Slovenije predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, Olimpijskemu komiteju Slovenije – Združenju športnih zvez, Strokovnemu svet za šport Vlade Republike Slovenije, Skupnosti občin Slovenije in Združenju slovenskih občin, da v Zakonu o športu določi, da se šport in upravljanje ter vzdrževanje javne športne infrasturkture opredeli tudi v Zakonu o lokalni samoupravi in Zakonu o pokrajinah.

 

TOČKA 6


Standardi in normativi upravljanja in vzdrževanja športnih centrov – Katalog delovnih mest

Bogdan Čepič je predstavil sklepe posveta v Portorožu. Povedal je, da predlagamo manjše število delovnih mest in sicer samo specifična delovna mesta upravljavcev športne infrastrukture. Veliko delovnih mest je že usklajenih in razporejenih v plačne razrede, ki so ugodni za delavcev v javnih zavodih za šport. Na primer čistilka v 5- plačnem razredu s plačo (prvi bruto) 123.307, brez dodatkov za delovno dobo in drugih dodatkov. Nihče od prerazporejenih delavcev po zakonu, ne bo imel nižje plače. Združenje s tem opravlja delo sindikatov.


Jože Jenšterle je obrazložil, da se pri poimenovanju delovnih mest uporablja naziv »športna infrastruktura«, ki vključuje vse vrste objektov od dvoran, stadionov, kopališč, bazenov, drsališč do smučišč in hipodromov. Ta naziv vključuje tudi celotno prometno, komunalno, energetsko, informacijsko in drugo infrastrukturo, ki zagotavlja delovanje športnih objektov in površin. Oblikovanje predloga delovnih mest, ki so specifična za upravljavce športne infrastrukture je prioritetna naloga, saj se postopki usklajevanja zaključujejo v mesecu juniju 2007. Predlog združenja bomo poslali Ministrstvu za šolstvo in šport, Ministrtsvu za javno upravo, Olimpijskemu komiteju Slovenije, Skupnosti občin Slovenije, Združenju občin Slovenije in Strokovnemu svet za šport Republike Slovenije. Vojko Vojvoda je predlagal, da se določi univerzitetna visoka izobrazba za direktorje in strokovne delavce. Bogna Čepič je predlagal stopnje izobrazbe od I. do VII. tako kot določa Bolonjski sistem. Slobodan Radujko je povedal, da so dela in naloge pri organizatorju športnih programov opredeljena preozko. Vojko Orel in Miroslav Blažič sta opozorila, da se zahtevana izobrazba določa z normativnimi akti zavodov in v razpisnih pogojih. Tomo Tiringer je predlagal, da se uskladi stopnja izobrazbe z vsebino delovnega mesta. Robert Krkoč je predlagal, da se pri reševalcu iz vode določi IV. stopnja izobrazbe. Menil je, da je preveč delovnih mest s VII. stopnjo izobrazbe.Težava je pri razporejanju delavcev na 6. dni v tednu, zaradi nadomestil materialnih stroškov. Vladimi Sitar je predlagal, da se ne določi pogoj aktivnega znanja tujega jezika. Marjan Klepec je opozoril, da bo mandat direktorjev 5. let. Določiti bo potrebno odpovedni rok. Pri določanju pogojev za delovna mesta je potrebno upoštevati obstoječe stanje. Vojko Orel je predlagal, da pri višjem strokovnem delavcu za upravljanje športne infrastrukture, vodji športne infrastrukture in vodji športnih programov ostane VII. stopnja izobrazbe. Dragan Banovič je predlagal, da se pri nekaterih delovnih mestih zniža zahtevana stopnja izobrazbe, ker zavodi nimajo delavcev, ki bi izpolnjevali te pogoje. Ivan Pfeifer je predlagal, da ostanejo predlagane stopnje izobrazbe, saj trenutno situacijo z izpolnjevanjem izobrazbenih pogojev, zavodi lahko rešujejo z veljavno zakonodajo, po kateri lahko delovno mesto zasede delavec z eno stopnjo nižjo izobrazbo, vendar z nižjo plačo. Aleksander Hribar je opozoril na pomembnost vsebinske opredelitve delovnih mest, kot je kopališki mojster ali hišnik (vzdrževalec). Tanja Razboršek-Rehar je predlagala uvrstitev delovnega mesta: nadzornik smučišča. Ciril Kolešnik je predlagal, da združenje preveri ali bo v Katalog delovnih mest, poklicev in funkcij v javni upravi, uvrščen vzdrževalec zelenih površin. Jože Jenšterle je povedal, da bo združenje pripravilo izobraževalne programe za delovna mesta in poklice, ki so specifični za upravljavce športne infrastrukture in se z njimi prijavilo na razpis Ministrstva za šolstvo in šport ter evropske sklade.

 

Sklep 16

Združenje športnih centrov Slovenije je sprejelo predlog uvrstitve delovnih mest, ki so specifična za javne zavode, upravljavce javne športne infrastrukture, v Katalog delovnih mest, nazivov in funkcij, ki ga bo sprejela Vlada Republike Slovenije.

 

Predlagana delovna mesta so:

  1. Direktor športne infrastrukture
  2. Višji strokovni delavec za upravljanje športne infrastrukture
  3. Vodja športne infrastrukture
  4. Vodja športnih programov
  5. Vzdrževalec športne infrastrukture I.
  6. Vzdrževalec športne infrastrukture II.
  7. Vzdrževalec športne infrastrukture III.
  8. Organizator športnih programov I.
  9. Organizator športnih programov II.
  10. Kopališki mojster
  11. Nadroznik smučišča
  12. Reševalec iz vode
  13. Konjar.

 

Pri poimenovanju delovnih mest uporabljamo naziv športna infrastruktura (sport infrastructure), ker je to širši pojem, ki poleg športnih objektov in površin (sport facilities) obsega tudi vso infrastrukturo, ki zagotavlja obratovanje teh objektov. To je prometna, komunalna, energetska, informacijska in druga infrastruktura.


Izraz športna infrastruktura zajema vse vrste športnih objektov in površin: atletske in nogometne stadione, športne dvorane, drsališča, kopališča in bazene, teniška igrišča, smučišča in smučarske skakalnice, golf igrišča, hipodrome, velodrome, strelišča in druge objekte.

 

TOČKA 7


Marketinška ponudba združenja dobaviteljem blaga in storitev

 

Sklep 17
Člani združenja bodo opravili razgovore z največjimi in najboljšimi dobavitelji blaga in storitev v zvezi z marketinško ponudbo združenja. Do 15. aprila 2007, bodo člani združenja upravi združenja posredovali podatke o opravljenih razgovorih in dogovorjenih oblikah marketinškega sodelovanja za pet (5) najpomembnejših dobaviteljev vsakega člana združenja.

 

TOČKA 8


Razno

 

Ni bilo razprave.

 

Seja skupščine Združenja športnih centrov Slovenije je bila zaključena ob 13.00.

 

Zapisala Jana Janežič.      

Overovatelja zapisnika:

  1. Milorad Orelj
  2. Velimir Strnad


Jože Jenšterle
predsednik


Zapisnik si lahko tudi shranite oz. natisnete.

 

pixelZapisnik 3. seje Združenja športnih centrov Slovenije
pixel[ 142 kb ]

 

Za odprtje dokumenta potrebujete program AdobeReader, ki si ga lahko brezplačno naložite s klikom na ikono


pixel


I feel slovenia

 

 

Katalog športnih centrov Slovenije

Leto izdaje 2008