Mreža športnih centrov

November 2006

1. Uvod

Splošni državni oz. državni interes na področju razvoja športa v prostoru nje opredeljen v pravno formalnih temeljih, zapisani v Ustavi, Zakonu o športu, predlogu Nacionalnega programa športa v RS, Zakonu o varstvu okolja, Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.

Temeljni smotri in cilji pri zasnovi mreže objektov so deloma opredeljeni v zgoraj navedenih pravno formalnih temeljih ter v strokovni opredeljenih izhodiščih kot npr.:

• enakopravna možnost ukvarjanja z atletiko, gimnastiko in  plavanjem za vse prebivalce   Republike Slovenije,
• čimbolj enakovredna opremljenost državnih, regionalnih in večjih občinskih središč s t.i »kapitalnimi« športnimi objekti in vadišči,
• zasnova »elementarnih« športnih objektov in vadišč v neposredni bližini kraja bivanja in dela.

Opredelitev objektov v mreži javnih objektiv ne pomeni tudi pristojnosti in obveznosti za njihovo investiranje, vzdrževanje in upravljanje.

2. Osnovni pojmi

Športno središče

Športno središče sestavlja večje število različnih športnih objektov in vadišč. Univerzalno športno središče je namenjeno različnim športnim zvrstem, specializirano središče pa sklopu podobnih športnih zvrst ali eni.

Športni objekt

Športni objekt je za športno dejavnost opremljen in urejen prostor ali površina, ki ga sestavljajo vadbeni, spremljajoči in javni prostori.

Vadišče – vadbeni prostor

Vadišče je tisti funkcionalno opremljen prostor, ali površina, ki omogoča izvajanje športne vadbe (športna vzgoja, športna rekreacija, kakovostni šport, vrhunski šport, šport invalidov) eni vadbeni skupini.

Mreža športnih objektov

Mreža javnih športnih objektov obsega obstoječe javne športne objekte, merila za načrtovanje novih in za posodobitev obstoječih športnih objektov. Temelji na opredelitvi javnega interesa v športu.

Mreža javnih objektov mora nuditi pregled nad trenutnim stanjem javnih športnih objektov v državi ter usmeritve za oblikovanje vrste in velikosti novega prostora, ki vpliva na celotno športno dogajanje v državi in uresničuje srednjeročne in dolgoročne usmeritve nacionalnega programa. Opredeliti mora hierarhično zasnovano mrežo športnih objektov.

Športni objekti mednarodnega pomena

So športni objekti, v katerih je možna organizacija tekmovanj na ravni EP, SP, OI za eno ali več športnih panog.

Športni objekti državnega pomena

To so športni objekti, kjer se lahko organizira tekmovanja na ravni državnega prvenstva, mednarodnih klubskih tekmovanj in tekmovanj 1. lige. Objekti se oblikujejo glede na števili prebivalcev, športno tradicijo, geografske pogoje in druge regionalne povezave. Kot osnovo predlagamo delitev na območja, ki so se izoblikovala za osnovnošolska športna tekmovanja in se precej pokrivajo z obstoječo mrežo objektov.

Športni objekti lokalnega pomena

Objekti lokalnega pomena morajo zagotavljati minimalni standard za uresničevanje javnega interesa v športu. Z mrežo športnih objektov v šolskem sistemu ter z zagotavljanjem potreb za primerno raven in vrsto tekmovalnega športa, se hkrati omogoči tudi prostor za izvajanje letnih programov, ki se v večini primerov odvijajo v javnih športnih objektih, so pa tudi izjeme.

Srednjeročno naj se zagotovi minimalni standard:

• pokriti vadbeni prostor – 0,30m2/preb.
• nepokrit vadbeni prostor – 1,50 m2/preb.

Dolgoročne usmeritve za vse kategorije prebivalcev:

• pokrit vadbeni prostor – 0,50 m2/preb.
• nepokrit vadbeni prostor – 3,00 m2/preb.

Bazeni*

Večnamenske športne dvorane se oblikujejo glede na športno tradicijo kraja. Športna zvrst in tekmovalna raven določata funkcionalni prostor objekta.

OBMOČJA OSNOVNOŠOLSKIH TEKMOVANJ

Mreža pokritih vadbenih površin in večnamenskih vadbenih prostorov

Večnamenski vadbeni prostori so razdeljeni po velikosti tekmovalnega prostora:
A  večnamenske dvorane s tekmovalno površino najmanj 22 x 42 m (rokomet)
B  večnamenske dvorane s tekmovalno površino nad 460 m2 (odbojka, košarka)
C  telovadnice do 460 m2 (velikost glede na normativne potrebe šole).

Trenutno stanje v Sloveniji je sledeče: