Zakonodaja s področja športne infrastrukture
Marec 2007
|
Zakonodaja s področja za izvajanje dejavnosti v zvezi s športno infrastrukturo
Zaradi ilustracijo pestrih funkcij, ki jih opravlja oseba javne sfere, ki skrbi za upravljanje, gospodarjenje in investiranje v športno infrastrukturo, navajam osnovne zakone in podzakonske akte, ki veljajo za športno infrastrukturo (zajeta športna infrastruktura v upravljanju ZPO Celje). Posebej za dejavnost (upravljanje športne infrastrukture), ki jo podrobneje obravnavam v nalogi, ni veljavnega specialnega podzakonskega akta, kar je pravzaprav problem delovanja javne sfere na opisanem področju. Glede na delo v ZPO Celje sistematično zajemam zakone po vrsti dejavnosti:
I. Za izvedbo projektov investicij se smiselno uporabljajo zakoni in podzakonski akti s področja graditve in urejanja prostora, prav tako se ti upoštevajo pri izdelavi vlog za kandidature za pridobivanje javnih sredstev: Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), Zakon o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 110/02), Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 41/04), Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 22/05 ZOP-UPB1), Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04).
II. Za upravljanje in gospodarjenje s poslovnimi in športnimi prostori in objekti se smiselno upoštevajo naslednji zakoni in podzakonski akti: Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03), Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/01). Kopališča: Zakon o varstvu pred utopitvami (Uradni list SRS, št. 44/00), Smučišča: Zakon o žičniških napravah za prevoz oseb (Uradni list SRS, št. 126/18.12.2003), Zakon o varnosti na smučiščih (Uradni list SRS, št. 03/06).
III. Vsa dela v zvezi z investicijami in upravljanjem in vzdrževanjem (oddaja del) se opravljajo v skladu z načeli Zakona o javnih naročilih: Zakon o javnih naročilih ZJN-1 (Uradni list RS, št. 36/04), Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja ZRPJN-UPB3 (Uradni list RS, št. 95/05), Zakon izvrševanju proračuna Republike Slovenije(vpliv na ZJN) (Uradni list SRS, št.), Zakon o javnih financah (Uradni list SRS, št. 79/04), Zakon o varstvu potrošnikov (2UPOT-UPB2) (Uradni list SRS, št. 98/04), Zakon o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih (Uradni list RS, št. 101/05).
IV. Za vse športne in druge prireditve se upoštevajo še zakoni in podzakonski akti: Zakon o športu (Uradni list RS, št. 22-929/1998), Zakon o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 95/02), Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 65/94).
Na področju upravljanja s športno infrastrukturo lahko ugotovimo, da se lahko ekonomično upravlja, gospodari in vzdržuje le določene objekte. Pokrite dvorane (tudi na račun dodatnih kulturnih prireditev) so lahko gospodarsko učinkovite in se stroški poslovanja z njimi ter porabljeni energetski resursi uravnotežijo. Ob oddaji športne infrastrukture za športne prireditve je smotrno razmišljati gospodarno in objekte, ki so sposobni še za druge prireditvene namene, pod tržnimi pogoji oddati v najem. Zato se večina športnih zavodov in javnih gospodarskih služb na področju športne infrastrukture kontinuirano srečuje s problemom stalnih izgub . Ko ustanovitelj opravlja svojo funkcijo in hoče zadostiti javnemu interesu, mora kljub temu upoštevati stroške upravljanja, vzdrževanja in investicijske dejavnosti in (kot ustanovitelj je odgovoren) tudi zagotoviti manjkajoča sredstva. Lokalna skupnost želi zagotoviti vsem uporabnikom čim nižjo ceno:
SPLOŠNO
Športna infrastruktura so: športna središča, športni objekti , športna vadišča, ki obsegajo odvisno od tekmovalne zvrsti igralni prostor in spremljajoče (funkcionalne) prostore in površine namenjene obratovanju posamezne športne infrastrukture.
Objekt je po definiciji (ZGO-1, člen 2,1) s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi instalacijami in tehnološkimi napravami.
Športna infrastruktura je objekt v javni rabi (ZGO-1 člen 2.5), saj je njegova raba namenjena vsem pod enakimi pogoji. Glede na način rabe se deli na javne površine in nestanovanjske stavbe (ZGO-1 člen 1.52), namenjene javni rabi. Te »nestanovanjske stavbe v javni rabi« lahko smatramo kot javne športne objekte, ki jih je definiral Zakon o športu. Športna infrastruktura je tudi javna površina (ZGO-člen 2.51 , katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem (to so npr. javne ceste, parki, zelenice) , kot na primer rekreacijske površine , smučišča..
ŠPORTNA INFRASTRUKTURA- ŠPORTNI OBJEKTI
Športna infrastruktura je lahko zahteven objekt (ZGO-1-1.7). To je torej je tista nestanovanjska stavba, katere seštevek vseh njenih prostornin presega 5000 m3 in je višja od 10 m., zahtevni objekti so tudi gradbeno inženirske konstrukcije na področju športne infrastrukture npr. gradbeno inženirski objekti za prevoz oseb (žičnice) in zahtevnejši športni objekti npr. smučarske skakalnice ipd..
»Povprečna« javna športna infrastruktura spada pod manj zahtevne objekte (člen 1.8), in ni namenjena bivanju ter ne potrebuje posebnega statičnega preverjanja in ne presega 5000m3 prostornine in je nižja od 10 m.
V največji meri (s tem je mišljeno na rekreativne površine v splošni uporabi ) pa se uvršča športna infrastruktura pod enostavne objekte. Enostavni objekti so konstrukcijsko manj zahtevni, ne potrebujejo statičnega preverjanja, niso namenjeni bivanju in nimajo vpliva na okolje. Enostavni objekti so lahko pomožni objekti (npr. ograje,) začasni objekti npr. gostinski objekti ob športnih prireditvah, ter vadbeni objekti- samostojne enote namenjene športu in rekreaciji na prostem. Zato jih je v odstotkih največ glede na ostalo športno infrastrukturo.
Občina lahko z odlokom opredeli, da za nekatere izmed enostavnih objektov ni potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja. V splošnem pa je tudi za enostavne objekte potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, le za dokumentacijo je po 58. členu ZGO-1 v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pri načrtih potrebno pridobiti samo idejno zasnovo, če velikost takšnega objekta, način gradnje, in rabe ter odmik od sosednjih parcel v skladu z 8. členom ZGO-ja ( pravilniki o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektih).
Vadbeni objekti (člen 1.93) so v ZGO-ju posebej našteti in so enostavni objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem, kot so nogomet, odbojka, rokomet, tenis, golf, vzletišča za zmaje, ultralahka letala in druga podobna športna vzletišča, rekreacijsko jahanje, kolesarjenje, trim steze in druga podobna športna oziroma rekreacijska igrišča na prostem, po ZGO-1 s takšnim objektom ni dovoljeno spreminjati vodnih in reliefnih značilnosti. |
ZAKONI IN PODZAKONSKI PREDPISI
Šport
1. Zakon o športu (Uradni list RS, št. 22-929/1998).
Upravljanje športnih objektov
4. Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03).
Delovna razmerja
16. Zakon o delovnih razmerjih (Ur.l.RS 42/02).
Objekti
24. Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS št. 112/2002).
Kopališča in bazeni
67. Zakon o varstvu pred utopitvami (Ur.l.RS 44/00).
Smučišča
72. Zakon o žičniških napravah za prevoz oseb (Uradni list SRS, št. 126/18.12.2003). |