Tarife za javno predvajanje glasbe
Junij 2006 |
Združenje športnih centrov Slovenije s SAZAS-om še vedno ni uspelo določiti tarif za javno predvajanje glasbe v športnih objektih.
ZAPIS
sestanka med predstavniki Združenja športnih centrov Slovenije in avtorske agencije SAZAS, ki je bil v ponedeljek, 19. junija 2006 ob 11. uri v prostorih SAZAS-a na Tržaški 34 v Ljubljani.
Prisotni:
Dnevni red 1. Tarife za javno predvajanje glasbe v športnih objektih
TOČKA 1
Jože Jenšterle je predstavil predlog za tarife za javno predvajanje glasbe, ki ga je sprejel upravni odbor Združenja športnih centrov Slovenije. Predlog vključuje različne vrste in velikosti športnih objektov. Matjaž Zupan je povedal, da ima SAZAS interes urediti razmerja s športnimi centri, v zvezi z javnim predvajanjem glasbe, s kolektivnim dogovorom. Jože Jenšterle je omenil, da ima SAZAS z različnimi športnimi centri, različne dogovore. Janez Hvale je menil, da izvirajo različni dogovori s sportnimi centri, iz različnih obdobij. Simona Zupan je povdarila, da ima SAZAS zakonsko podlago za urejanje teh razmerij in da zakon določa tudi sankcije za kršitelje. Alojz Mavrič je povedal, da so tarife za javno predvajanje glasbe previsoke. Na Letnem kopališču Kodeljevo zaradi tega razloga v pretekli sezoni niso predvajali glasbe. Upravljavec kopališča predvaja glasbo predvsem zaradi animacije obiskovalcev, da obiščejo kopališče. Za letošnjo sezono je potrebno dogovor skleniti takoj. Matjaž Vlašič je želel seznam prireditev, ki se odvijajo v športnih centrih. Jenšterle in Mavrič sta povedala, da je v športnih centrih vsako leto na tisoče športnih, kulturnih in drugih prireditev, zato je organizacijsko in administrativno zelo zahtevno zbiranje podatkov in sporočanje na SAZAS. Omenila sta, da so prireditve prijavljene na upravnih enotah in da SAZAS podatke o prireditvah lahko dobi tam.
Simona Zupan je menila, da morajo podatke posredovati športni centri, saj so solidarnostno odgovorni za obveznosti organizatorjev prireditev. Jenšterle je menil, da športni centri niso solidarnostno odgovorni za obveznosti organizatorjev prireditev. Janez Hvale in Matjaž Vlašič sta menila, da je potrebno zajeti predvsem glasbene prireditve. Vsi prisotni so se strinjali z ugotovitvijo, da se morajo tarife za javno predvajanje glasbe razlikovati glede na lokacijo športnega centra (center Ljubljane ali periferija).
Sklep 1 SAZAS preveri dogovore, ki jih ima z različnimi upravljavci športnih objektov in obvesti Združenje športnih centrov Slovenije. Združenje športnih centrov Slovenije na podlagi današnjega sestanka dopolni svoj predlog za tarife za javno predvajanje glasbe in ga posreduje SAZAS-u.
Sklep 3 Predstavniki SAZAS-a in Združenja športnih centrov Slovenije, bodo v najkrajšem času sklenili začasni sporazum, ki bo določil tarife za javno predvajanje glasbe, v letu 2006.
Sklep 4 Združenje športnih centrov Slovenije bo SAZAS-u poslalo Katalog športnih centrov Slovenije, ko bo pripravljen. Tarife za javno predvajanje glasbe za upravljavce športnih objektov, ki jih predlaga Združenje športnih centrov Slovenije
|
Splošna določila pri določanju tarif
1. Organizatorji tekmovanj in prireditev sklenejo pogodbe z avtorskimi združenji in plačajo tarife za javno predvajanje glasbe. 2. Najemniki poslovnih prostorov (gostinski lokali, trgovine, fitnes centri in drugi) sklenejo pogodbe z avtorskimi združenji in plačajo tarife za javno predvajanje glasbe. 3. Upravljavci športnih objektov, za javno predvajanje glasbe v športnih objektih med šolsko športno vzgojo, športno vadbo in rekreacijo, sklenejo kolektivni dogovor z avtorskimi združenji, na podlagi katerega plačujejo tarife za javno predvajanje glasbe. 4. Tarifa 100 znaša 200 evrov (48.000,00 SIT) na mesec.
Tipi športnih objektov in površin
1. A1 - velik objekt. Atletski stadion, nogometni stadion, dvorana ali drugi objekt, s preko 4.000 sedeži za obiskovalce športnih in drugih prireditev. V objektu je letno preko 100 prireditev. Bazen ali letno kopališče s kapaciteto preko 2.000 uporabnikov na dan. 2. B1 - srednji objekt. Atletski stadion, nogometni stadion, dvorana ali drugi objekt, s 1.000 do 4.000 sedeži za obiskovalce športnih in drugih prireditev. V objektu je letno od 50 do 100 prireditev Bazen ali letno kopališče s kapaciteto 1.000 do 2.000 uporabnikov na dan. 3. C1 - majhen objekt. Atletski stadion, nogometni stadion, dvorana ali drugi objekt, z manj kot 1.000 sedeži za obiskovalce športnih in drugih prireditev. V objektu je letno manj kot 50 prireditev Bazen ali letno kopališče s kapaciteto pod 1.000 uporabnikov na dan. 4. D1 -poseben objekt. Športni objekt ali površina z drugačnimi značilnostmi, načinom uporabe in uporabniki. |